Socialno delo in okoljska pravičnost

- Poznavanje in razumevanje teorij, konceptov in prakse okoljskih perspektiv v socialnem delu.

- Sposobnost analize in sinteze vpliva okoljske nepravičnosti na družbeno neenakost ter njuno povezovanje z okoljsko degradacijo in podnebnimi spremembami.

- Zmožnost kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, starosti, različnih sposobnosti, spolne usmeritve za socialno delo na področju okoljske pravičnosti.

- Prepoznavanje vpliva okoljskih dejavnikov na posameznika, skupnost in socialno delo na različnih ravneh.

- Zmožnost teoretskega in empiričnega raziskovanja na področju okoljske nepravičnosti za družbeno spremembo.

- Razvijanje in uporaba inovativnih socialnodelovnih znanj, postopkov in metod, ki naslavljajo okoljsko nepravičnost.

- Sposobnost za analizo družbenega konteksta, komuniciranje, strateško razmišljanje in ravnanje ter povezovanje z različnimi akterji v skupnosti.

- Zmožnost prevzemanja etične in profesionalne odgovornosti biti socialna delavka, delavec.

Študentke bodo prek različnih učnih metod spoznale spodaj navedena področja ter se naučile analizirati in kritično premišljevati posamezne teme:

- Seznanjanje z razvojem okoljskih in ekoloških perspektiv v socialnem delu, ključnimi teoretskimi paradigmami in koncepti: zeleno socialno delo, ekološko socialno delo, ekosocialno delo, ekofeministično socialno delo ipd.

- Pregled antropocentrične in evropocentrične umeščenosti socialnega dela, dekolonialne perspektive v socialnem delu.

- Vpliv industrializacije, urbanizacije in globalizacije na okoljsko nepravičnost in družbeno neenakost.

- Vpliv onesnaževanja okolja in okoljske degradacije na dostop do virov in razvoj človeških potencialov; onesnaževanje, zdravstvene posledice, hendikep.

- Povečevanje okoljske neenakosti ter vpliv na skupnosti in posameznice_ke: okoljsko žalovanje.

- Posledice privatizacije prilaščanja naravnih virov (zemlja, voda, veter ipd.); dostop do zemlje, semen, hrane, energentov in samooskrba; prehranska in energetska revščina.

- Vpliv podnebnih sprememb in okoljskih kriz na migracije, okoljski begunci.

- Družbena gibanja na področju okoljske pravičnosti in sodelovanje socialnega dela.

- Ruralno socialno delo: mednarodne perspektive in razvoj področja v Sloveniji.

Ob tem bodo prek pogovora z gosti, raziskavanja, različnih oblik terenskega dela (ekskurzije, terensko raziskovanje) reflektirale vlogo socialnega dela, socialnodelovnih pristopov ter možnostih za družbeno intervencijo.

Dominelli, L. (2012). Green Social Work: From Environmental Crisis to Environmental Justice. Cambridge, Malden: Polity Press.

Dominelli, L. (ur.) (2018). The Routledge Handbook of Green Social Work. London, New York: Routledge.

Besthorn F. H., Pearson McMillen D. (2002). The Oppression of Women and Nature: Ecofeminism as a Framework for an Expanded Ecological Social Work. Families in Society: The Journal of Contemporary Human Services, 83(3), 221-232.

Davis, M. (2009). Planet slumov. Ljubljana: Založba *cf.

Gray, M., Coates, J., & Hetherington, T. (ur.) (2013). Environmental Social Work. London, New Your: Routledge.

Kemp, S. (2011). Recentring Environment in Social Work Practice: Necessity, Opportunity, Challenge. British Journal of Social Work, 41, 1198–1210.

Knežević Hočevar, D. (2013). Etnografija medgeneracijskih odnosov: dom in delo na kmetijah skozi življenjske pripovedi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Knežević Hočevar, D. (2022). Izobraževanje o duševnem zdravju v podeželskem okolju. V: S. Bezjak (ur.), O skupnosti in dezinstitucionalizaciji onkraj obstoječih vrtov in vrtičkov (29-43). Zgornja Velka: Muzej norosti, Trate.

Mahees, M. T. M. (2020). Green Social Works: The Role Social Worker In Ecological Justice And Collective Environmental Actions. E-Journal of Social Work, 4(1), 15-23.

Miller S. E., Hayward A. R., & Shaw T. V. (2012): Environmental shifts for social work: A principles approach. Int J Soc Welfare, 21, 270–277.

Papadopoulou, D. & Teloni, D. (2022). Climate change, disasters and social work practice in Greece. Critical and Radical Social Work, XX (XX), 1–15.

Powers, M., Rinkel, M., Kumar, P. (2021). Co-Creating a “Sustainable New Normal” for Social Work and Beyond: Embracing an Ecosocial Worldview. Sustainability, 13, 10941, 1-14.

Pyles, L. (2017). Decolonising Disaster Social Work: Environmental Justice and Community Participation. British Journal of Social Work, 47, 630-647.

Ray, S. J., Sibara J. (2017). Disability Studies and the Environmental Humanities: Toward an Eco-Crip Theory. Lincoln, London: University of Nebraska Press.

Ross, D., Brueckner, M., Palmer, M., & Eaglehawk, W. (2020). Eco-activism and Social Work: New Directions and Leadership and Group Work. London and New York: Routledge.

Ungar, M. (2002). A Deeper, More Social Ecological Social Work Practice. Social Service Review, 76(3), 480-497.

Twiss, P. C. (2019). Rural Social Work and Environmental Justice. Contemporary Rural Social Work Journal, 11(1), članek 11.

Utyasheva, L, Bhullar, L. (2021). Human Rights Perspective on Pesticide Exposure and Poisoning in Children: A Case Study of India. Health and Human Rights Journal, 23 (2), 49-61.

Zaviršek D., Bezjak S. (2021). Zeleno socialno delo in okoljska pravičnost na primeru vode in hidroenergije. Socialno delo, 60(2), 121-133.

Vpis v letnik študija, aktivna udeležba pri raziskovalnem seminarju, zaključno poročilo.

Seminarska naloga 70,00 %
Predstavitev seminarske naloge 30,00 %